Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G)

Pojasnila o potencialnih novostih zakona, o katerem lahko 11.7.2021 odločamo na referendumu.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G), o katerem lahko 11.7.2021 odločamo na referendumu, v Zakon o vodah vnaša sledeče spremembe:

1. Razširitev nabora izjem, s katerimi se lahko posega na vodna in priobalna zemljišča ter na območje presihajočih jezer. Novela dodaja sledeči izjemi: - gradnja objektov, ki se skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, razvrščajo med enostavne objekte; - gradnja objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

Kaj je enostaven objekt? Objekt, ki ga pod enostavne objekte razvršča Uredba o razvrščanju objektov in izpolnjujejo pogoje določene v Prilogi 1 k tej uredbi. Primeri enostavnih objektov: ograje do 2,2m, garažna poslopja do 20m2, bazeni do 60m3, hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev do 10m2, druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev do 10m2, nestanovanjske kmetijske stavbe (do max 50m2, odvisno od namena)...

Kaj je objekt v javni rabi? Objekt ali del objekta, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vse, in sicer: nestanovanjska stavba kot je gostinska stavba, poslovna in upravna stavba, trgovska stavba in stavba za storitvene dejavnosti, stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij, stavba splošnega družbenega pomena, obredna stavba in druga nestanovanjska stavba, če je namenjena javni rabi, in javna površina kot je javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina.

2. Obseg preveritev pogojev, ki jih je treba izpolniti preden bo dovoljen poseg na priobalno zemljišče, ostaja enak. Novela pogoje pod katerimi se izda vodno soglasje, ki ga je potrebno pridobiti za posege v vodna in priobalna zemljišča, le premešča iz člena, ki je urejal ožanje priobalnih zemljišč. Za gradnjo je tako potrebno pridobiti vodno soglasje, ki se izda če: i) ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ii) se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,iii) se s tem ne poslabšuje stanje voda, iv) je omogočeno izvajanje javnih služb, v) ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in vi) to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.

3. Novela predvideva skrajšanje postopka za predlagatelje, saj se pristojnost za vodenje postopkov prenaša iz vladnega na upravni nivo. Odločanje o predlogih bo torej potekalo v okviru upravnih postopkov in ne več s sprejemom vladne uredbe.

4. Sredstva Sklada za vode se lahko po noveli uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar zgolj v primerih ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov.

POVZETEK: Nov zakon razširja možnost gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, in sicer za enostavne objekte in za objekte v javni rabi. Presoja gradnje se bo opravljala po enakih kriterijih kot so do sedaj veljali za ožanje priobalnega pasu. Pristojnost za odločanje se prenaša iz vlade na upravni nivo z namenom hitrejših postopkov.

DODATNO POJASNILO: Ali gre za ožanje ali širitev možnosti gradnje? Zakaj podporniki zakona trdijo, da gre za oženje možnosti gradnje in nasprotniki, da gre za širitev? Novela dodaja dve novi izjemi, na podlagi katerih je mogoče posegati v prostor na vodnih in priobalnih zemljiščih. V tem smislu gre torej za širitev možnosti gradnje. Prav tako gre za širitev, saj zasebne gradnje na vodnih zemljiščih po trenutni ureditvi niso bile dopuščene, možne so bile le na priobalnih zemljiščih (po postopku ožanja priobalnega pasu). Novela ukinja trenutno veljaven postopek ožanja priobalnih zemljišč. Sedaj bodo gradnje možne le po naštetih izjemah, zasebne gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih bodo lahko le enostavni objekti ali objekti v javni rabi. V tem smislu gre za ožanje možnosti zasebne gradnje. Je pa slednja argumentacija precej teoretična, saj že trenutna zakonodaja uveljavlja pogoje za varstvo voda, ki jih mora kakršnakoli gradnja izpolnjevati (tako npr. tovarna na priobalnem pasu ne bi bila dovoljena).