Oporočno dedovanje in vrste oporok

Oporoka (testament) je dokument, v katerem njen avtor (oporočitelj) določi osebe, ki bodo po njegovi smrti dedovale njegovo premoženje (dediči), in opredeli, kaj bo posamezni dedič dedoval.

Odločitev o tem, komu boste kaj zapustili, je v vaših rokah. Nihče vam nima pravice vsiljevati svoje volje. Toda svetujemo, da se o sestavi oporoke pogovorite s svojimi najbližjimi. Tako boste preprečili spore zaradi dediščine.

V nadaljevanju prispevka predstavljamo oporočno dedovanje in posamezne vrste oporok.

https://www.youtube.com/watch?v=KKDNW4tNDp0

Kaj je vsebina oporoke?

V oporoki oporočitelj določi enega ali več dedičev in določi, kaj bo kdo dedoval. Oporočitelj lahko določi v oporoki osebo, kateri naj gre dediščina, če določeni dedič umre pred njim, če se odpove dediščini ali če postane nevreden, da bi dedoval.

Kdo so nujni dediči in kaj to pomeni?

Oporočitelj ni popolnoma svoboden pri vsebini oporoke. Omejuje ga nujni delež, tj. delež premoženja, ki ga mora nameniti svojim najbližjim sorodnikom — nujnim dedičem. Zakon predvideva, da gre določenim osebam del zapuščine že po samem zakonu in jih torej ni mogoče izključiti iz dedovanja.

Kdaj nujnim dedičem oporočitelj ni dolžan zapustiti ničesar?

Nujnim dedičem oporočitelj ni dolžan zapustiti ničesar, če:

• so dedno nevredni,

• jih oporočitelj v oporoki razdedini,

• če jim oporočitelj v oporoki odvzame nujni delež v korist njihovega potomca.

Kdaj je oseba dedno nevredna?

Dedno nevredna oseba je oseba:

• ki je zapustnika s silo ali grožnjo prisilila, ali pa ga z zvijačo pripravila do tega, da je napravil ali preklical oporoko, ali kakšno določilo v oporoki,

• ki je uničila ali skrila zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečila izpolnitev zapustnikove posledne volje, kot tudi če je ponaredila zapustnikovo oporoko,

• ki se je huje pregrešila zoper dolžnost preživljati zapustnika, pa ga je bila po zakonu dolžna preživljati, ali pa ni hotela dati zapustniku potrebne pomoči.

Kdaj se lahko nujnega dediča razdedini?

Oporočitelj lahko nujnega dediča v celoti ali delno razdedini,

• če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom,

• če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše,

• če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Kdaj se oporočitelju v oporoki lahko odvzame nujni delež v korist njihovega potomca?

Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali polnoletnega vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben (45. člen Zakona o dedovanju).

Kaj vse se lahko še določi v oporoki?

Oporočitelj lahko zapusti v oporoki tudi eno ali več volil. Volilo predstavlja eno ali več določenih stvari ali pravico, ki jo oporočitelj zapusti določeni osebi. Obenem lahko oporočitelj naloži dediču ali komu drugemu, ki mu kaj zapušča, da iz tistega, kar mu zapušča, preda kakšno stvar določeni osebi, ji izplača vsoto denarja, ji odpusti kakšen dolg, jo vzdržuje ali da v njeno korist kaj stori, opusti ali trpi. Prav tako lahko oporočitelj določi, da naj se kakšna stvar ali pravica, del zapuščine ali vsa zapuščina uporabi za kakšen dovoljen namen. Oporočitelj lahko v oporoki naloži kakšno dolžnost (breme) ali pogoj tistemu, ki mu zapušča kakšno korist iz zapuščine.

Katere vrste oporok obstajajo?

Poznamo več vrst oporok:

1. LASTNOROČNA OPOROKA

2. PISNA OPOROKA PRED PRIČAMI

3. SODNA OPOROKA

4. NOTARSKA OPOROKA

Obstajajo še druge vrste oporok (mednarodna, ustna, vojna itd.), vendar so v praksi zelo redke, zato jih tukaj ne obravnavamo.

1. LASTNOROČNA OPOROKA

Kaj je lastnoročna oporoka in kako se jo sestavi?

Lastnoročna oporoka je oporoka, ki jo oporočitelj lastnoročno (“na roko”) napiše in podpiše (63. člen Zakona o dedovanju). Priporočljivo je napisati tudi datum sestave oporoke, vendar to ni pogoj za veljavnost. Sestava oporoke je torej povsem preprosto opravilo: s prosto roko napišete besedilo oporoke, na koncu pa se je treba še podpisati. Seveda je pomembno, da pišete čitljivo. Pri lastnoročni oporoki ne potrebujete prič.

2. PISNA OPOROKA PRED PRIČAMA

Kaj je pisna oporoka pred pričama in kako se jo sestavi?

Pisna oporoka pred pričama je praviloma napisana na računalnik, lahko pa jo lastnoročno napiše oseba, ki ni oporočitelj. Za veljavnost je potrebno, da jo poleg oporočitelja podpišeta dve priči, ki ne smeta biti oporočiteljeva sorodnika ali osebi, ki bi z oporoko kaj prejeli. Oporočitelj pred pričama izjavi, da je to njegova oporoka, sledi podpis vseh treh in oporoka je veljavna (64. člen Zakona o dedovanju).

Kdo je lahko priča pri pisni oporoki pred pričama?

Priča mora biti pismena polnoletna oseba, ki ji ni odvzeta poslovna sposobnost. Priče ne smejo biti: vaši potomci, posvojenci in njihovi potomci, vaši predniki in posvojitelji, vaši sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena (priča ne sme biti vaš/a nečak/inja, lahko pa je priča vaš bratranec), zakonci, zunajzakonski partnerji ali istospolni partnerji oseb iz prvih dveh alinej, osebe, ki jim v oporoki kaj zapustite.

3. SODNA OPOROKA

Kaj je sodna oporoka in kako se jo sestavi?

Sodna oporoka je oporoka, ki jo na željo oporočitelja sestavi sodnik okrajnega sodišča. Sodna oporoka se hrani pri sodišču, hkrati pa jo sodišče vpiše v centralni register oporok.

Kaj morate storiti pred prihodom na sodišče?

Pred prihodom na sodišče morate:

• sestavo sodne oporoke najaviti pri enem od okrajnih sodišč. To storite po e-pošti ali po telefonu v času uradnih ur (ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sredah tudi od 14. do 16.30 ure),

• pripraviti seznam premoženja in določiti, kaj boste namenilu komu.

Kaj prinesti na sodišče?

Na sodišče s seboj prinesite:

• veljaven osebni dokument in

• seznam premoženja oziroma izpolnjen obrazec za pomoč pri sestavi oporoke (glej naslednjo stran), kjer določite, kaj boste komu namenili.

Sodnik bo kot pravni strokovnjak pomagal pri morebitnih posameznih dilemah in vprašanjih, ki vam jih ne bi uspelo razrešiti predhodno.

Kakšen je strošek sodne oproke?

Strošek sodne oporoke (sestava, hramba, vpis v centralni register oporok) znaša okrog 90 EUR. Ta strošek je višji pri notarski oporoki ali oporoki, ki jo sestavi in hrani odvetnik. V teh primerih je sicer strošek odvisen predvsem od vrednosti vašega premoženja.

Kaj je centralni register oporok?

Centralni register oporok je evidenca oporok, ki jo vodi Notarska zbornica Slovenije. V zapuščinskem postopku sodišče po uradni dolžnosti poizve, ali je zapustnikova oporoka vpisana v centralni register oporok. Vpis v ta register je najboljše zagotovilo, da se bo pri dedovanju upoštevala zapustnikova oporoka.

4. NOTARSKA OPOROKA

Kaj je notarska oporoka in kako se jo sestavi?

Notarska oporoka je vrsta oporoke, ki jo v obliki notarskega zapisa notar sestavi po ustni izjavi oporočitelja ali na podlagi oporočiteljeve že napisane izjave poslednje volje, ki jo ta predloži notarju v potrditev. Ima enake pravne učinke kot sodna oporoka (46. člen Zakona o notariatu). Notar shrani oporoko, oporočitelju pa izda potrdilo o njeni hrambi. Prav tako notar oporoko vpiše v centralni register oporok.

Kakšen je strošek notarske oporoke?

Strošek sestave notarske oporoke je odvisen od vrednosti premoženja (glej tabelo spodaj). Temu strošku je treba prišteti še pristojbino za vpis v centralni register oporok v višini 50 EUR. Če oporočitelj ne pozna vrednosti svojega premoženja, notarji sestavo oporoke računajo po porabi časa. V takem primeru je v povprečju strošek sestave, hrambe in vpisa oporoke v centralni register okrog 230 EUR.

PAZITE: Ker praksa notarjev ni vedno enotna, priporočamo, da se o stroških notarske oporoke predhodno pozanimate pri izbranem notarju.

Kaj pa če mi oporoko sestavi odvetnik?

Oporoka, ki jo sestavi odvetnik, ni posebna vrsta oporoke, ampak gre za pisno oporoko pred pričama, ki vam jo sestavi odvetnik v skladu z vašimi željami. Strošek sestave oporoke se odmeri po odvetniški tarifi ali po dogovoru z odvetnikom (praviloma je ta postavka višja kot po tarifi, ni pa nujno).

Predlagamo, da izbranega odvetnika predhodno vprašate, koliko vas bo stala sestava oporoke. Po odvetniški tarifi je strošek sestave odvisen od zapletenosti vašega primera (34/7 Odvetniška tarifa): enostavna oporoka (če oporočitelj določi le dediče premoženja) stane 60 EUR (+ DDV, če je odvetnik zavezan za plačilo DDV), zapletena pa več (cena je odvisna od vrednosti premoženja, vendar znaša več kot 60 EUR). Strošek hrambe oporoke pri odvetniku znaša 60 EUR (+ DDV), (39/8 Odvetniška tarifa). Poleg tega je smiselno urediti še vpis v centralni register oporok, ki stane 50 EUR (DDV je vključen). Nekateri odvetniki zaračunajo tudi sestanek (60 EUR + DDV).