Brezplačna pravna pomoč
Updated: May 5, 2022
Če ste v materialno slabšem položaju, lahko zaprosite za brezplačno pravno pomoč. Upravičencem do brezplačne pravne pomoči država založi stroške pravnega svetovanja, zastopanja na sodišču ali stroškov sodnega postopka (npr. plačilo predujma za izvedenca). Pogoje za pridobitev pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP - povezava do zakona: www.shorturl.at/esBKP). Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti: tudi tisti, ki so v premoženjski stiski, naj imajo dostop do profesionalnega pravnega svetovanja.
Pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči (11. člen ZBPP):
Vaš mesečni dohodek oz. povprečni mesečni dohodek na člana vaše družine ne sme presegati 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (trenutno to pomeni, da znaša do 843,78 EUR).
Vaše premoženje ne sme presegati določenega zneska (trenutno je to 20.250,72 EUR), pri čemer se določeno premoženje ne upošteva (npr. stanovanje, v katerem živite).
Zadeva mora biti smiselna oz. ne sme biti očitno nerazumna. Presoja se torej tudi vaša možnost za uspeh oz. ali je razumno začeti postopek.
Če teh pogojev ne izpolnjujete, za vsak slučaj preverite, ali ste morda upravičeni do izjemne brezplačne pravne pomoči, ki jo opredeljuje 22. člen ZBPP.
Kako zaprositi brezplačno pravno pomoč?
Za pridobitev brezplačne pravne pomoči je treba izpolniti: obrazec "Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči" in obrazec "Podatki o družinskem članu". Obrazca sta dostopna na spletni strani sodisce.si, pod zavihkom "Sodni postopki - Obrazci" (www.shorturl.at/mvOZ9). Obrazcem je treba priložiti zahtevane priloge in jih poslati na pristojno sodišče ali jih vložiti osebno. Če imate težave pri izpolnjevanju, vam lahko pri izpolnitvi celotne vloge pomagajo zaposleni v Službi za brezplačno pravno pomoč.
Kdo me bo zastopal?
Odvetnika, ki vas bo zastopal v okviru brezplačne pravne pomoči, si lahko izberete sami, ko vložite prošnjo za brezplačno pomoč. Pred tem pri izbranem odvetniku preverite, ali izvaja brezplačno pravno pomoč. Če odvetnika ne izberete, ga določijo po abecednem redu s seznama odvetnikov, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč.
Kdaj je prejeto pomoč treba vrniti?
Brezplačno pravno pomoč morate vrniti, če ste v postopku uspeli in prejeli premoženje, ali tudi če se je vaš materialni položaj po enem letu od pravnomočno zaključenega postopka toliko izboljšal, da ne bi več izpolnjevali materialnih kriterijev za dodelitev. Nikoli pa ni treba vrniti več, kot v postopku prejmete. Še bolj podrobne informacije pa najdete v 48. in 49. členu ZBPP.
Za katere sodne postopke se podeljuje brezplačna pravna pomoč?
Brezplačna pravna pomoč se lahko dodeli predvsem za pravno svetovanje in pravno zastopanje pred vsemi sodišči, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (7. člen ZBPP).
Za katere se pravne storitve se podeljuje brezplačna pravna pomoč?
Brezplačna pravna pomoč se v isti zadevi lahko dodeli (26. člen ZBPP):
za pravno svetovanje;
za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah,
za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave,
za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji,
za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi,
za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo,
za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči,
za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti,
kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
V katerih primerih se brezplačna pravna pomoč ne podeljuje?
Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se ne dodeli v naslednjih zadevah (8. člen ZBPP):
zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda,
v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva;
v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj,
kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo,
v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Dodatne informacije:
Comments